Angela, Alenka in ...

Kaj vam je najprej padlo na pamet, ko ste slišali, da bo predsednica vlade Republike Slovenije Alenka Bratušek obiskala kanclerko Zvezne republike Nemčije Angelo Merkel? Da ne smete spregledati posnetka tega zgodovinskega trenutka. V petek, ko bosta obe dami defilirali pred častno četo nemške vojske v Berlinu? Zaradi dveh dam bo to posnetek mlajše slovenske zgodovine. Za anale. Kot takrat, ko se je George W. Bush ob odhodu iz Slovenije na vratih svojega predsedniškega boeinga strastno poljubljal s šefico protokola Ksenijo Benedetti. Kot takrat, ko je olimpionik Leon Štukelj na olimpijskih igrah v Atlanti blestel s predsednikom Billom Clintonom.

Ko je Janez Pavel II. mladini pri Postojni sporočil: papež ‘ma vas rad. Ko se je Janez Drnovšek s perjanico udeležil inavguracije bolivijskega predsednika Eva Moralesa. Tistega, ki je zaradi Snowdna pred dnevi pristal na Dunaju. Na omenjenih posnetkih se vse trese. Tudi ko bosta korakali Angela in Alenka, se bo vse treslo. Strumno, tako kot se mora. Jutri, v petek, se bo v Berlinu pisala zgodovina. Prvič, kar se kličemo za sosede, Germani in Slovani, Nemci in Slovenci, nas vodita dami. Vsaka na svoji strani. Angela tam v Berlinu in Alenka nas. Zato bo tokrat drugače. Saj veste, socialna dinamika je vedno drugačna, če je v prostoru dvajset moških ali pa devetnajst moških in ena dama. Manj egotripa je v zraku. Odnos z Nemčijo je bil vedno čaroben. Pa ne mislim samo na postavne Nemke in mlade Nemce, ki so v Jugoslaviji poleti drli na Jadran in netili najstniške ljubezni. Ali razstave Nemci in Maribor, ki jo je lani, prvič po drugi vojni, postavila Evropska prestolnica kulture. In jo je Frankfurter Allgemeine Zeitung postavil za vrh EPK. Kar je za Slovence France Prešeren, je za Nemce Georg Buchner. In naneslo je, da je zadnja Buchnerjeva nagrada, največja nemška nagrada za literaturo, lani bingljala po Mariboru. Buchnerjeva nagrajenka Felicitas Hoppe je na EPK povedala, da zgodbe osmišljajo. Preberite njeno zadnjo knjigo. Prevedeno. Kaj ji počne vrtnar na klopci v parku v prvem poglavju. Ker je pač potrebovala. Nemčija je zgodba sama po sebi. Ko smo rekli Nemci, smo mislili na nemško govoreče. Tudi Avstrijce. Nemško govorečih Slovencev, kočevarjev, sem nikoli nismo prištevali. Ker smo zanje izvedeli šele v osemdesetih. Kot za pesnika Ottokarja Kernstocka, še vedno častnega občana Maribora, očeta nacistične himne. Ta je zapisal: V Marburg nikdaj ne pridre naj trum slovanskih divji zbor. Dobro to opišeta literata Tone Partljič in Andrej Brvar v lani uprizorjenem muzikalu Otroci z Lenta. V jugoslovansko-nemškem Mariboru leta 1940. Skupaj bi morali zbrati dovolj denarja in posneti nemško-slovenski film po tej zgodbi. Pariral bi vsakemu hollywoodskemu spektaklu. Maribor je edini ostal v slovenski državi od Župančičevih štirih mejnikov. Celovec, Gorica, Trst, Maribor. Na južni strani nemškega morja, ki se začne pri Baltiku in neha pred Mariborom. Nekoč je imel cilje do Jadrana. Današnja Slovenija je bila tisočletje, od Frankov dalje, del svetega rimskega cesarstva. Meja je bila že v času karantanskih knezov na Kolpi. Čeprav nas moderni zgodovinski spomin uči drugače, so Nemci bili v kritičnih trenutkih slovenski zavezniki.

Niso nam čuvali samo Primoža Trubarja, utemeljitelja slovenskega jezika, ko je kot lutrovec prebegnil v Tūbingen. Temveč tudi mariborskega gimnazijca Jožeta Pučnika, utemeljitelja moderne slovenske države, ki ga je Titov komunistični režim najprej zaprl, nato pa izgnal. Brižinske spomenike, prvo pisano slovensko besedo v latinici, nam prav tako čuvajo že tisočletje. Tako kot nam Evropejcem čuvajo svojo nemško marko. Samo da so jo v Frankfurtu preimenovali v evro. Mimogrede, hvala bratom Bolgarom. Na zadnjem bankovcu za 5 evrov je tudi cirilica. Pisava Cirila in Metoda. In kot kaže, bodo Nemci veliki zavezniki tudi pri prostocarinskih pogajanjih med EU in ZDA. O odprtju največjega trga na svetu brez carin. Samo če bodo v globalni kuhinji obstali Nemci in Francozi, bomo tudi Slovenci. Samo da bo prostora še za kak Mercator, Slovenske železnice, Luko Koper, Telekom, Slovenske elektrarne. Ne pa samo za BMW, Mercedes in Siemensove vlake. Iz te več kot tisočletne perspektive se zdita Hitler z nacisti in Tito s komunisti epizoda.

Tragična epizoda s tistim avstrijskim malarjem, ki je zaradi svojih travm napadel najprej nemško demokracijo, nato pa ves svet. In s svojo ljubico v berlinskem bunkerju storil samomor. No, Nemci so imeli še manjšo epizodo s komunistom Erichom Honeckerjem, ki je vzhodne Nemce obdal kar z visoko žico. Berlin pa z betonskim zidom. Za pisatelje pa zgradil pisateljski dom, ki se ga še danes spominjajo nekateri slovenski pisatelji. Vse je o epizodi povedal Tito takratnemu nemškemu kanclerju Brandtu, ko sta v sedemdesetih v Hamburgu srkala viski in kadila cigare. Brandt je Tita vprašal, kako bi se končalo, če bi Tito ostal v Hamburgu, kjer je delal pred drugo vojno. Tito je odgovoril, da bi postal velik kapitalist. Toliko o kariernem komunistu, sinu slovenske matere, za katerega je matematik, slovenist in zgodovinar ddr. Grdina izračunal, da je zmanjšal populacijo Slovenije za 10 odstotkov. Tiste, ki jih ni pobil, je pa izgnal. Največ v zgodovini. Je pa v drugi svetovni vojni na ozemlju Slovenije padlo štiri tisoč nemških vojakov. Seveda tu niso šteti tisti Slovenci, ki so bili vpoklicani v nemško vojsko. Kaj vam je najprej padlo na pamet, ko ste slišali, da bo Alenka obiskala Angelo? Vem, kaj bi rekel dramatik Tone Partljič. Nekoč je že na TV dejal, da ga zanima, kako je vse to videti pri Angeli Merkel … Tudi mene v prvi vrsti zanima, katera ima večje. Davke. Takšne, kot jih določa Angela svojim, bomo slej ko prej imeli tudi mi, ki nam vlada Alenka. Kot pred tisoč leti v svetem rimskem cesarstvu …